Bioetanol je gorivo, ki ga dobimo s fermentacijo sladkorjev, ki jih vsebujejo nekatere zelenjave. Kemično ima enako kemično sestavo etilnega alkohola, zato so njegove lastnosti podobne. Nekaj pa jih razlikuje, to je, da se bioetanol proizvaja iz predelave biomase in etilnega alkohola iz drugih vrst virov.
Nekatere vrtnine, ki se uporabljajo za proizvodnjo bioetanola, so: sladkorni trs, pesa, koruza, sirek in nekatera žita, na primer ječmen ali pšenica. Trenutno je bioetanol najpogosteje proizvedeno biogorivo na svetu, pri čemer se uporablja katera koli od prej omenjenih surovin.
Države, kot je Brazilija, pridobivajo bioetanol predvsem iz sladkornega trsa. In ZDA ga pridobivajo iz koruznega škroba. Obe državi veljata za največji proizvajalki tega goriva.
O uporabi bioetanola je bilo veliko razprav, saj nekateri menijo, da je bioetanol za razliko od fosilnih goriv trajnosten in ponuja dolgoročne gospodarske koristi za okolje; drugi pa menijo, da je pridobivanje bioetanola povzročilo veliko krčenje gozdov in povišanje stroškov hrane.
To biogorivo ponuja vrsto prednosti, nekatere med njimi so: je obnovljiv vir goriva, zmanjšuje odvisnost od nafte, je veliko čistejši vir goriva, enostaven za proizvodnjo in rezervo. Njegova uporaba onesnažuje manj okolja, kar predstavlja izvedljivo možnost za izčrpavanje fosilnih goriv, kot sta nafta ali plin.
Vendar pa lahko proizvodnja bioetanola povzroči nekatere nevšečnosti, nekatere med njimi so: če se to gorivo pridobiva iz sladkornega trsa ali koruze, bi to povzročilo resne vplive na okolje, njegova uporaba je omejena na nizko zmogljive in nizko zmogljive motorje, stroški so običajno višji, ker so potrebni veliki rastni prostori.
To biogorivo predstavlja za svet (kljub nevšečnostim, ki bi ga lahko povzročila njegova proizvodnja) vir z dolgo prihodnostjo, pomembno pa je , kako najti ravnovesje med njegovo uporabo in proizvodnjo ter posledicami, ki izvirajo s kmetijskega in gospodarskega vidika v mnogih državah.
