Biogeografija je znanost, ki je odgovorna za raziskovanje vzrokov in učinkov razširjenosti živih organizmov na planetu. Njeni glavni cilji temeljijo na analizi primernih pogojev za pojav, razmnoževanje in izumrtje živih organizmov, pa tudi na klasifikaciji načina razširjanja rastlinskih in živalskih vrst na različnih geografskih območjih.
Biogeografija je razdeljena na dve področji:
- Zoogeografija: ta veja je zadolžena za raziskovanje, kako so živali razporejene po svetu, pa tudi modele razmnoževanja živali in elemente, ki so odgovorni za razmnoževanje.
- Fitogeografija: ta disciplina je zadolžena za proučevanje izvora, razpršenosti, spenjanja, združevanja in razvoja rastlin, odvisno od njihove geografske lege. Z drugimi besedami, analizirajte habitate rastlin na planetu.
Obe disciplini sta nato razdeljeni na vodna in kopenska okolja.
Biogeografija na splošno določa dva pristopa:
- Zgodovinska biogeografija, ki daje večji poudarek spremenljivemu času. Kar pomeni, da to področje raziskuje zgodovinske razmere, ki opisujejo trenutno razporeditev vseh živih bitij.
- Ekološka biogeografija, ki daje pomen spremenljivemu prostoru in je usmerjena v trenutno razširjenost živih bitij.
Pomembni naravoslovni znanstveniki so pomembno prispevali k ustvarjanju biogeografske znanosti, med njimi so bili Charles Darwin in Alexander von Humboldt ter geograf Alfred Russel. Vsi ti strokovnjaki so zatrdili, da je razširjenost živih organizmov nastala na skupnem mestu, od koder so se razpršili na vse strani. Vendar je bilo treba to teorijo razpršitve v 20. stoletju ponovno oceniti, eden prvih, ki je to storil, je bil León Croizat, ki je dodal nove ideje glede tektonike plošč in segmentacije Pangeje, ki so pokazale delitev celinske mase. To je pomenilo, da so se živa bitja, ki so bila prej na določenem območju, razvijala, ko so se celine ločevale. V tem smislu se poraja ideja, da se vsako živo bitje razvija hkrati z območjem, kjer živi.
