Prijaznost je vrlina ljudi, zanjo je značilno sočutje, ki ga ljudje v danem trenutku čutijo do soljudi in tudi do živali, ki vedno delujejo v njihovo korist brez osebnega interesa, preprosto narejen zato, da se drugi počutijo varne, srečne in ljubljene. Etimološko ta beseda izhaja iz latinske besede "nice", ki izhaja iz "bonus", kar pomeni dobro, in končnice "tat", ki ob prehodu v španski jezik postane "očka", kar pomeni "kakovost", zato je dobrota atribut ali kakovost biti " dober ". Oseba, ki se ukvarja z dobroto, se imenuje »prijazna«, biti prijazen pomeni biti dobronameren do tistih okoli sebe in vedno iskati koristi drugih s pomočjohumanitarne akcije, lajšanje človeške bolečine, zaščita človekovih pravic in upoštevanje njihovih temeljnih potreb, so ljudje, kot so mati Terezija iz Kalkute in papež Janez Pavel II., zvest primer tega, kaj pomeni biti prijazen.
Prijaznost običajno spremljajo tudi druge vrednote, kot so previdnost, radodarnost, ponižnost, potrpežljivost. Ta čudovita vrednota je bila izpostavljena v različnih delih, kot so filozofija, etika in religija; kjer se dobrota pokaže kot najbolj resnična in naravna posebnost, ki jo človek lahko začuti in ki jo je mogoče povečati ali preprečiti, odvisno od okolja, v katerem je oseba odraščala.
Dobrota je prisotna v skoraj vseh religijah, je eden najpomembnejših elementov vsakega nauka. Za krščanstvu predstavlja temeljno podlago, dobroto Boga do človeka in dobroto Jezusa Kristusa v daje svoje življenje rešiti človeštvo. Glede na Biblijo ljudje, ki ravnajo prijazno, Boga bolje poznajo in živijo srečno življenje, vendar so posamezniki velikokrat prijazni le do ljudi, ki so jim blizu, torej do ljudi, ki jih na primer cenijo in imajo radi.: vaši sorodniki, prijatelji itd. Toda ponavadi ne pokažejo prijaznosti do ljudi, ki jim niso po godu, vendar Biblija tudi komentira, da so ljudje obkroženi zhvaležni in nehvaležni ljudje, toda kljub temu bi moral biti tisti, ki sledi naukom Jezusa Kristusa, prijazen tako hvaležnim kot nehvaležnim.
