Računalnik je elektronski sistem, sestavljen v glavnem iz CPE (centralno procesno enoto), ki je "beg" v njej, in je sestavljen iz mikroprocesorja, ki na čipu (ki je sestavljena iz kosa silicija, ki vsebuje milijone elektronskih komponent). Računalnik lahko sprejme sklop naročil in jih izvrši z izvajanjem zapletenih izračunov ali pa tudi z združevanjem in povezovanjem drugih vrst informacij. Ta naprava je znana tudi kot računalnik ali računalnik.
Kaj je računalnik
Kazalo
Računalnik, katerega etimologija izhaja iz latinskega "computare" (kar pomeni izračunati, izračunati, oceniti ali ovrednotiti), je elektronska naprava, ki vsebuje več vezij, prek katerih izpolnjuje navodila, da ga uporabnik naroči z določeno funkcijo. Te smernice so znane kot "vnos", postopek pa se imenuje "programiranje".
Programer je odgovoren za zagotavljanje računalniku informacij, ki jih potrebuje za izvajanje dejanj v smislu izračuna ali analize izračunov, katerih rezultati se imenujejo "izhodni podatki". Vnesena navodila so narejena v formalnem jeziku, ki programerju omogoča, da določi, kakšno fizično in logično vedenje naj ima stroj.
Za obdelavo informacij ima računalnik osrednjo procesno enoto ali CPE za svojo kratico v angleščini, kar je možganom istega, kjer vezja in povezave, ki ga povezujejo z ostalimi napravami, ki skupaj, sestavite računalnik. Te naprave so lahko vhodne, shranjevalne in izhodne naprave.
Računalnik lahko shranjuje, prejema ali prenaša informacije, ki jih je mogoče v njem ustvarjati ali urejati. Deluje kot digitalna datoteka z informacijami in kot pisarna, saj ima več programov, ki nadomeščajo funkcije drugih naprav, ki bi jih našli v enem.
Računalniška zgodovina
Od začetka časa je človek z osnovnimi metodami opravljal izračune seštevanja in odštevanja, kar je privedlo do izuma abaka okoli 2.700 pr. N. Št. S strani kitajske in sumerske civilizacije.
Toda šele veliko let kasneje v zgodovini je bil razvit napredek v znanju in uporabi istega za izračune in izračune podatkov. Približno leta 830 našega štetja je perzijski matematik Musa al-Juarismi ( 780-850) ustvaril algoritem, ki je nabor urejenih pravil, ki omogoča reševanje problema ali izvajanje dejavnosti, kar je ena temeljnih podlag trenutni urnik.
Izdelovali so stroje, podobne računalnikom, na primer tistega, ki ga je leta 1822 ustvaril matematik in znanstvenik Charles Babbage (1791-1871), ki je bil prvi stroj za samodejni izračun. Kasneje in z razvojem več mehanskih naprav in drugimi odkritji so bile dosežene generacije teh naprav; v teh fazah je mogoče opazovati, kakšna je bila računalniška časovna premica.
Računalniške generacije
Generacije računalnikov predstavljajo stopnje v evoluciji in spremembe, ki so nastale v tehnologiji teh strojev, v katere so vključeni najnovejši dosežki znanosti in so postali bolj učinkoviti. Glede na vrsto vira obstaja od pet do osem generacij. Tu se bo razpletlo osem generacij evolucije računalnika:
1. Prva generacija računalnikov (1940-1956)
V prvi generaciji računalnikov so bila sprejeta velika odkritja za shranjevanje in pošiljanje informacij, na primer uporaba elektronskih ventilov, živosrebrnih cevi, katerih kristali so med drugim oddajali elektronske signale, ključe in ožičenje.
Poleg tega se je začelo shranjevanje v binarni obliki, ki je izpodrinilo decimalno shranjevanje; vgrajen je bil tiskalnik; pojavil se je prvi komercialni računalnik; začela se je obdelava podatkov v realnem času; in izhod na video monitorjih.
2. Druga generacija računalnikov (1956-1964)
V tej generaciji tranzistor nadomesti ventil, uporabljen v prejšnji; hitrost njegovega delovanja se je povečala in njegova velikost se je zmanjšala, zato veliki hladilni sistemi niso bili potrebni, kot v prvi generaciji.
Za primarno shranjevanje so bila uporabljena omrežja z magnetnim jedrom. Jezik COBOL je bil razvit kot univerzalni programski jezik, ki ga je mogoče uporabljati v katerem koli računalniku, tako da je bilo mogoče programe prenašati iz enega računalnika v drugega. Razviti so bili tudi visokokakovostni video monitorji in naprave za izhod zvoka.
Eden najpomembnejših dosežkov je bilo ustvarjanje integriranega vezja, ki ga je ustvaril ameriški inženir elektrotehnike in fizik Jack Kilby (1923-2005), ki je računalnikom omogočilo neverjetno hitrost pri izračunavanju njihovega delovanja.
3. Tretja generacija računalnikov (1965-1971)
Integrirana vezja so v središču pozornosti, na kar je bilo prilagojenih na tisoče drobnih elektronskih komponent. Njegova velikost se je še zmanjšala, oddajala je manj toplote in bila energetsko učinkovitejša.
V tej generaciji se je rodil izraz programska oprema, zato so se pojavila podjetja, specializirana zanjo. Integrirana vezja so omogočala kombiniranje aplikacij za različne namene, na primer za poslovne in matematične aplikacije, s katerimi je bila njihova programska oprema bolj prilagodljiva, in so pridobile sposobnost izvajanja hkratnih programov (večprogramiranje). Razvili virtualni pomnilnik in zapletene operacijske sisteme.
Povezava je bila vzpostavljena s televizijo in magnetnim kasetofonom; prilagoditi transformatorje izmeničnega toka na enosmerni tok; polnilne baterije z avtonomijo 5 ur; preglednice in urejevalniki besedil. Pojavili so se združljivi programski jeziki, med drugim BASIC, FORTRAN, PASCAL, ALGOL, C, FORTH.
Proti koncu te generacije je podjetje INTEL razvilo mikroprocesor, ki je povzročil mikroračunalnike in pospešil računalniški tehnološki napredek.
4. Četrta generacija računalnikov (1972-1982)
Odlikovali so ga v bistvu z nadomeščanjem spominov magnetnih jeder s silicijevimi čipi, poleg tega pa je bilo v njih vključenih več komponent, kar je bilo mogoče zaradi miniaturizacije vezij, ki je privedla do obstoja osebnih računalnikov oz. PC (osebni računalnik).
V tej generaciji so se v kratkem obdobju pojavili številni napredki:
- Vključitev standardiziranega operacijskega sistema MS-DOS (MicroSoft Disk Operating System).
- Ustvarjanje ICLSI (Integrate Circuit Large Scale Integration), ki je omogočilo povečanje števila komponent v istem vezju (do 300.000 na istem čipu).
- Procesorji so dosegli zmogljivosti do 40 KB in lahko namestijo 5''1 / 4 disketo 360KB in sprejmejo še en podoben ali trdi disk do 10MB.
- Pojavi se porazdeljena obdelava.
- Uporaba začasnega pomnilnika.
- Monitorji višje kakovosti, ki so omogočili zagon naprednejše grafične programske opreme.
- Pojavijo se 72-pinski pomnilniki, ki so mu omogočili večjo hitrost obdelave v primerjavi s prejšnjim 30-pinskim pomnilnikom.
5. Peta generacija računalnikov (1983-1989)
Desetletje osemdesetih let je bilo podlaga za peto generacijo računalnikov, ki je bil projekt, ki se je začel na Japonskem, za katerega je bil med drugim značilen razvoj mikroelektronike in programske opreme, umetne inteligence, multimedijskih sistemov.
Medij za shranjevanje informacij se začne izdelovati v magneto-optičnih napravah, katerih zmogljivost presega deset deset gigabajtov. Pojavi se DVD (Digital Versatile Disc), ki omogoča shranjevanje videa in zvoka; skupna skladiščna zmogljivost pa eksponentno narašča.
6. Šesta generacija računalnikov (1990-1999)
To generacijo so drugi viri razdelili na tri, saj obstajajo tisti, ki trdijo, da obstajata sedma in osma generacija.
Razvoj in zagon interneta po vsem svetu sta za vedno spremenila načine komunikacije človeka in dela. V šesti generaciji je ustvaril prvi SUPERCOM puter z vzporedno obdelavo, ki lahko deluje hkrati z več mikroprocesorji.
Računalniki te generacije lahko prepoznajo glas in slike ter lahko komunicirajo z naravnim jezikom in pridobijo sposobnost sprejemanja odločitev glede na učenje, pridobljeno na podlagi strokovnih sistemov in same umetne inteligence. Slednji želi računalniku zagotoviti inteligenco, podobno človeški, pri kateri je stroj sposoben reševati težave brez človekovega posredovanja z uporabo sklepanja, ki temelji na vedenju, ki bi ga imel človek v takšni situaciji.
7. Sedma generacija računalnikov (2000–2016)
Šteje se, da se je šesta generacija končala leta 1999, pri čemer se je sedma začela pojavljati na zaslonih LCD, pri čemer so katodni žarki ostali ob strani in izpodrinili optične trde diske in DVD-je; ustvari se zmogljivost shranjevanja podatkov, ki presega 50 GB.
V tej generaciji računalnik nadomešča televizijsko in zvočno opremo, saj integrirajo funkcije, ki jih opravljajo z distribucijo filmov, programov, glasbe in drugih virov po internetu. Znani namizni računalnik izpodrivajo prenosniki. Kasneje prihod pametnih telefonov ali pametnih telefonov, pametnih ur, med drugimi napravami, omogoča uporabniku, da nosi računalnik v žepu.
8. Osma generacija računalnikov (od leta 2012 do danes)
Govori se o osmi generaciji, za katero je značilno postopno izginjanje fizičnih in mehanskih naprav. Osnova njegovega delovanja so nanotehnologija in elektromagnetni impulzi, čeprav ni bila močno komercializirana niti se ni navadila na trg.
Deli računalnikov
Računalniki so sestavljeni iz več elementov, ki ga sestavljajo ali izpolnjujejo funkcijo razširitve njegovih funkcij. Glede na njihovo stanje (fizično ali navidezno) jih delimo na:
programske opreme
Je nematerialni del računalnika in se nanaša na nabor programov, prek katerih je mogoče v njem izvajati naloge. Med njimi so med drugim operacijski sistemi, aplikacije, internet, igre.
Iz zgoraj navedenega, vitalno programske opreme za delovanje računalniške opreme je operacijski sistem, saj je kot zavest računalnika in brez katerih bi bila naprava neuporabna. S tem bo imel uporabnik neposreden stik in odvisno od vrste sistema bo njegov vmesnik drugačen.
Strojna oprema
Nanaša se na oprijemljiv del računalnika: njegovo "telo". Vsaka strojna oprema bo odvisna od vrste, saj bo namizni računalnik za delovanje potreboval najmanj monitor, CPU, tipkovnico, miško in ožičenje; igralni računalnik bo potreboval druge elemente; prenosnik pa je celoten računalnik, ki potrebuje le napajalni kabel.
Deli strojne opreme ali elementi računalnika so lahko med drugim: matična plošča ali matična plošča, tipkovnica, miška ali miška, monitor, CPU, zvočniki, mikrofon, slušalke ali slušalke, pogon DVD, tiskalnik, igralne palice, spletna kamera.
Pomen računalnikov
Njenih koristi ni malo:
- Je ekološko, saj je bilo zaradi digitalizacije informacij mogoče imeti skoraj nešteto "pisanih" dokumentov skoraj brez uporabe papirja.
- Njegovo hitrost, s katero bi lahko delo, ki bi raziskovalcem lahko trajalo leta, zahvaljujoč tem napravam, mogoče opraviti v dneh ali tednih.
- Olajšajo tudi načrtovanje in načrtovanje projektov.
- Komunikacije z uporabo notranjih omrežij in interneta.
- Reševanje matematičnih in drugih problemov; Preko njih lahko človek obvešča o lokalnih ali svetovnih razmerah.
- Z različnimi računalniškimi programi se lahko različna strokovna področja dopolnjujejo in podpirajo.
- Sestavljajo lahko statistiko s pravilno vnesenimi podatki.
Računalniške slike
