Beseda korupcija v okviru družbenega in pravnega pristopa je opredeljena kot človekovo delovanje, ki presega pravne norme in etična načela. Korupcija se lahko pojavi v katerem koli kontekstu, v tem primeru bo korupcija analizirana v upravnem in političnem smislu.
V bolj analitičnem smislu lahko rečemo, da korupcija pomeni namerno kršitev načela nepristranskosti, da se iz te vrste ravnanja pridobijo osebne ali s tem povezane koristi. Kadar naj bi kršili načelo nepristranskosti, je referenca v smislu, da zahteva, da osebni odnosi ne bi smeli vplivati na ekonomske odločitve, ki vključujejo več kot eno stran. Na primer, podjetje potrebuje dobavitelja pisarniškega materiala, zato se več podjetij poteguje za ohranitev položaja, vendar je oseba, ki je odgovorna za izbor, sorodnik enega od prosilcev, zato bo ponudnik zmagal sorodnik.
Tako upravna kot politična korupcija se nanašata na kazniva dejanja, ki so bila storjena pri opravljanju javne funkcije, da bi pridobila nezakonito prednost, dejanje, ki je bilo storjeno tajno in zasebno. Oblike korupcije so zelo različne, nekatere med njimi so:
Podkupovanje je najbolj ponavljajoče se kaznivo dejanje zoper javno upravo in sega od dostave skromnega zneska varnostniku, da bi se izognili globi, do ponudbe velikih zneskov denarja za utajo davkov.
Trgovanje z vplivi, to je, ko uradnik s svojim vplivom pridobi nekoga od bližnjega (na primer družinskega člana), dejavnost, ki vključuje položaj ali službo.
Do poneverbe pride, kadar je subjekt nezakonito obogaten na škodo države. Uporaba v korist javnih dobrin, uporaba materialov in opreme, ki ni predmet nakupa; predstavljajo dejanja, ki pomenijo poneverbo.
V vzroki, ki izvirajo to vrsto korupcije so lahko notranji ali zunanji. Med notranjimi vzroki so: pomanjkanje družbene zavesti, pomanjkanje izobrazbe ali kulture zavzetosti, negativne in izkrivljene paradigme.
Kot zunanji elementi korupcije so: nekaznovanost, nizke plače, koncentracija moči, partizanski korporativizem.
Na politični ravni korupcija negativno vpliva na ustvarjanje in utrjevanje družbene neenakosti ter ščiti mreže sokrivdnih političnih in gospodarskih elit. Ekonomsko vpliva na korupcijo pri naraščajočih stroških blaga in storitev, spodbuja odobritev projektov glede na vrednost kapitala, ki je zanje vpleten, in ne ročno delo (kar je bolj donosno, za stori zločin).
