Glede na zgodovinopisje, kot je v zgodovini rečeno, da človeštvo svojo zgodovino pusti v pisni obliki, pomeni konjunktura zgodovinski čas, ki je lahko kratek ali, nasprotno, zadnja leta, desetletja in celo stoletja. Omenjeni čas je sestavljen iz skupnega trajanja zadevnega časa in posebnih dogodkov, ki so se zgodili. Za lažji in bolj razumljiv koncept velja omeniti nekaj primerov situacij, kot so: gospodarski procesi, revolucije, družbene in politične krize.
V pogovornem jeziku je konjunktura povezana s tistimi zunanjimi elementi, ki vplivajo na resničnost nečesa ali nekoga. Milijonar se je zaradi varnostnih razmer v svoji državi prisiljen mobilizirati s svojimi telesnimi stražarji in zgraditi velike zidove z elektrificiranimi rešetkami okoli svoje hiše, da zaščiti svojo družino. Človek s temi odločitvami ni prijeten, vendar ga kontekst sili, da deluje tako.
Konjunkturo tvorijo družbeni, politični, gospodarski in celo geografski, podnebni in meteorološki, lokalni in mednarodni elementi, vendar gre vedno za kratkoročno situacijo, ki ni dovolj za vzpostavitev gospodarskega cikla. Zato je rečeno, da so razmere začasne, ko so v času gospodarskega procesa prehodne.
Odgovorni za odločanje o ekonomski politiki so bili vedno pozorni na razmere. Vlade so ustanovile agencije, ki se ukvarjajo s preučevanjem konjunkture, začenši z ustavo leta 1920 Nacionalnega urada za ekonomske raziskave v New Yorku, ki jo vodi ameriški ekonomist Wesley Clair Mitchell (1874-1948), profesor na univerzi Columbia. Sovjetska zveza je istega leta ustanovila podobno preiskovalno službo.
Zasebni poslovni sektorji ZDA so bili prvi, ki so preiskovali poslovne cikle, torej konjunkturo v zasebnem sektorju gospodarstva, ki je zanje odločilna spremenljivka pri oblikovanju njihovih proizvodnih, prodajnih in izvoznih ciljev. Pripomočki
Pod tem navdihom so bili modeli javnega strateškega načrtovanja nagnjeni tudi k proučevanju konjunkture, to je zaporedja srečnih ali nesrečnih epizod v nacionalnem in mednarodnem gospodarskem procesu, da bi kratkoročno prepoznali priložnosti in grožnje.
Profesor Mitchell, nagnjen k biheviorizmu, je trdil, da ekonomski pojavi spadajo v svet človeškega vedenja in so zato rezultat medsebojnih dejanj in reakcij med gospodarskimi subjekti. V pojavih gospodarstva so prizadeti instinkti ljudi in okoliščine zunanjega okolja, v katerem delujejo. Za preučevanje teh pojavov biheviorizem uporablja metode objektivne, eksperimentalne in primerjalne narave, ki jih jemlje iz kemije in psihologije. Toda pomen tega ekonomskega razmišljanja je v vrednostiki ga pripisuje človeškemu vedenju v gospodarskem procesu. Zdi se logično misliti, da ni vse rešeno v ekonomskih in ekonometričnih številkah in formulah in da je človek s svojimi strahovi, predsodki, nevednostmi, ambicijami, nečimrnostmi, se pravi s "svojim vedenjem". Odločilno vpliva na potek gospodarskih dogodkov.
