Izobraževanje

Kaj je subjektivni opis

Anonim

Subjektivni konotativni opis izraža čustva ali osebne ideje, denotativni opis cilja pa sporoča natančne in stroge informacije. Ista beseda ima takšen ali drugačen pomen, odvisno od namena izdajatelja, zato govorimo o konotativnem jeziku in denotativnem jeziku.

V denotativnem jeziku se besede, ki se uporabljajo za opis, nanašajo na njihovo vsakodnevno uporabo in pomen, ki ga imajo za skupnost govorcev. V konotativnem jeziku bo pomen besed odvisen od uporabe osebe v določenem kontekstu, zato je mogoče govoriti o simbolnem in subjektivnem pomenu.

Ti dve jezikovni ravni pomenita, da lahko isto besedo uporabljamo denotativno ali konotativno. Torej, če rečem "kako drag dragulj!" Omenil je, da ima okras, ki se uporablja kot element okrasitve telesa, zelo visoko ceno in je ta opis denotativen. Nasprotno, če rečem »moj prijatelj je dragulj«, se beseda dragulj ne uporablja kot okras, temveč v svojem konotativnem prenesenem pomenu in pomeni, da je moj prijatelj nekdo, ki je zelo dragocen kot oseba.

Konotativno-subjektivni jezik in denotativno-objektivni jezik se dopolnjujeta. V znanstvenih besedilih in v kontekstih, kjer morajo biti informacije stroge, je treba uporabljati denotativni in objektivni jezik. Po drugi strani pa se v literarnih besedilih ali v oglaševalskem jeziku uporablja konotativno-subjektivni jezik.

Čeprav gre za dva različna pristopa, se označevanje in konotacija dopolnjujeta in ne izključujeta. V resnici, v literarnem besedilu, lahko pride do besede z konotativni uporabo in besed z določenim pomenom v isti fragment.

Tako v ustni kot pisni komunikaciji resničnost opisujemo denotativno-objektivno ali subjektivno in konotativno. V tem smislu imajo vse besede natančen in objektiven pomen in če rečemo "pes", vemo, da gre za žival sesalca in uporaba besede pomeni nekaj konkretnega. Vendar ima ista beseda nekaj konotacij, to pomeni, da lahko predlaga vse vrste idej (zvesti spremljevalec, otroški spomin ali kakršno koli osebno čustvo).

Skratka, denotativni pomen izraza je tisti, ki se pojavi v slovarju, pomemben konotativ pa ni registriran v slovarju, ampak je del konteksta jezika in kulture skupnosti govorcev.