Predstavlja antivrednost, to je občutek ali prepričanje, ki je v nasprotju s tem, kar vrednote predstavljajo v našem ravnanju in življenju. Tako sebičnost pomeni tisto misel ali občutek odvečne ljubezni, ki jo človek lahko razvije o sebi, zaradi česar mu omenjeni lastni interes ne dopušča, da bi se zanimal ali pazil na druge.
Sebičnost vas vabi, da stvari okoli sebe vedno uporabljate v lastno korist in skrbite za svoje interese, ne glede na ljudi ali kaj lahko vaše dejanje vpliva.
Tako sebičnost kot antivrednost predstavlja protipostavko altruizmu, ki predstavlja žrtev, ki jo človek daje za lastno blaginjo v korist drugih ljudi.
Poleg tega nasprotuje vrednotam skupne rabe, solidarnosti, prijateljstva, saj so sledilci interesa za skupno blaginjo, torej njegovo in vseh, ki ga obkrožajo.
Ta sebična oseba odkloni všečke, mnenja, interese in celo potrebe drugih, kar pogosto otežuje dobre odnose z drugimi, ki jih prizadene njihova sebičnost.
Obstaja več pogledov na sebičnost. Na prvem mestu je racionalni egoizem, pri katerem posameznik vedno deluje po svoje, pri prehodu nad druge pa pušča ob strani zdravo pamet, da izpolni svoje cilje.
Na drugem mestu je etični egoizem, pri katerem oseba "pomaga" drugim, motivirana zgolj z interesom, da bi kaj dobila v zameno, ima koristi in zato lahko izkoristi situacijo
Na drugem mestu je sebičnost, ki jo opredeljuje Biblija, ki jo predstavlja kot protivrednost ponižnosti, češ da nasprotuje ljubezni do bližnjega, ki se oznanja v krščanski veri.
Nazadnje obstaja še egoizem, ki ga opredeljuje psihologija, ki pravi, da egoizem predstavlja to vedenje v lastnem interesu in lahko sproži egocentrizem, to je takrat, ko se nekdo ne more postaviti v kožo drugih in asocialno vedenje, to je to nezainteresiranost za okolje in vključevanje v družbeno življenje.
S katerega koli vidika sebičnost predstavlja vedenje, misli in negativni občutek.
