O duhu govorimo o netelesnem delu bitja, je abstrakten, je del človeškega telesa, ki čuti in misli, torej tam so čustva in občutki kot intelektualnost človeka. Šteje se tudi za spekter človeškega bitja, ko umre, to je njegovo vitalno in primarno bistvo, tisto, čemur pravimo duša človeškega bitja, ki slučajno pripada nadnaravnemu bitju svobodne volje.
Rečeno je, da iz duha izvirajo moč, pogum in pogum za ukrepanje, kjer ni meja ali prostora za strah in da pogumno uresničuje voljo za premagovanje težav. To je pečat neke vere ali prepričanja, na geslu neke institucije, ki jo prepozna kot njeno identiteto, globok občutek zasluge, ki se ji podeli tisto, zaradi česar se počutite, na primer spoštovanje in vrednost nekaterih vrednot ki jih zastopajo; na primer njihovo globoko spoštovanje in ugled, ki ju pred nečim ali nekomu pred njunim delom delata, na primer skupnost, ki ju v svojih manifestacijah do skupne družbe označuje kot najbolj reprezentativno bistvo. Ljudski odnosi se imenujejo tudi opisni; kot protislovni duh ki se z ničemer ne strinja ali se upira ukazu ali pravilu, ki počne nasprotno.
To je beseda, ki izhaja iz latinskega Spiritus, ki se nanaša na dih, zrak, ki je izpeljanka besede pihati ali dihati, ki spada v etimološko govorečo družino besede izdih. Sveti duh v krščanstvu kot tretja duhovna oseba enakega pomena v Trojici, ki jo ima za temeljni del, sestavljen iz Boga Očeta, Sina Jezusa in Svetega Duha. Narava duha je med osrednjo dimenzijo, ki kodira in sistematizira informacije. Psihološka dimenzija, ki je racionalna inteligenca v interakciji s čustveno inteligenco, ki postane zavestni um, in dimenzija metafizike, ki doseže integracijo sistema in sprejemanje kot odziv na Bivanje ter kako je pogojena in dana spočetje pred svetom ali samim seboj.
