Opredeljen je kot odnos ali čustveno razpoloženje, ki ga imamo. Predstavlja naše notranje stanje, ki za razliko od občutkov in čustev, ki so lahko zelo spremenljiva, razpoloženje traja veliko dlje, z manj pogostim postopkom spreminjanja.
Z drugimi besedami, stanje duha predstavlja razpoloženje ali sentimentalni ton, ki ga ima človek na trenutke, ki jih določimo, kar je, kot že ime pove, stanje, torej način bivanja.
Ta je v nasprotju s čustvi in občutki veliko manj natančen, ne aktivira ga kakšen dražljaj ali možnost, je manj intenziven in trajnejši.
Variabilnost duševnega stanja je povzeta v dobrem in slabem stanju, lahko je v aktiviranem ali depresivnem stanju. Kadar razpoloženje ostane nenormalno visoko, se imenuje hipertimija ali manija, kadar ostane nenormalno nizko, pa je znano kot distimija ali depresija.
Po drugi strani pa se, ko se razpoloženje spremeni, ne da bi pri človeku povzročilo kakršno koli čustveno težavo in ohranja ravnotežje, imenujemo evtimija, medtem ko v primerih, ko oseba trpi zaradi zelo pogostih sprememb razpoloženja med obema skrajnostma,, manija in depresija, je znana kot bipolarna afektivna motnja.
Razpoloženje lahko traja ure ali dni, kar ustreza običajni ali običajni spremembi stanja. Ko se vrsta razpoloženja ohrani ali traja skozi čas, bo predstavljala prevladujoče razpoloženje ali temeljno stanje duha.
Iz tega prijetnega ali neprijetnega duševnega stanja se lahko ustvari nagnjenost k določenim čustvom ali občutkom, čeprav jih v glavnem predstavljajo zunanji dražljaji.
Robert Thayer, mednarodno priznani psiholog za raziskave človeškega razpoloženja, je to opredelil kot razmerje med dvema spremenljivkama: energijo in napetostjo. Po njegovi teoriji se stanje duha nahaja med energijskim stanjem (utrujeno ali aktivno) in stanjem, ki se nanaša na stopnjo živčnosti (mirno ali napeto), pri čemer je "najboljše stanje" mirno-energično in "najslabše" do napeto utrujeno stanje.
V tem smislu se razpoloženje ali duševno stanje oblikuje glede na stopnjo zadovoljstva posameznika glede nagonskih potreb (lakota, spanje, žeja, spolnost), socialnih (zakonske, družinske, službene) in / ali kulturne (počitnice, prosti čas). Priporočajo tudi telesno vadbo.
Oseba s spreminjajočim se duševnim stanjem ali ki je skrajna, ne da bi našla ravnotežje, lahko ovira njihov socialni, družinski in službeni razvoj, saj ga drugi ne morejo razumeti.
