Humanistične vede

Kaj je izgnanstvo? »Njegova opredelitev in pomen

Anonim

Gre za prostovoljno ali prisilno izselitev posameznika zaradi nekaterih naravnih okoliščin, dejstva, da je daleč od rojstnega doma, najsi bo to mesto ali država, skoraj vedno zaradi političnih nevšečnosti ali zaradi življenjske grožnje Ali smrt. Druge definicije, ki so podane, so begunec, njegova izpeljanka pa je iz latinščine exilium, kar pomeni izgnanstvo.

V starih časih se je to zgodilo z odlokom ali odredbo kazni, določili so zaprtost nekoga, ker ni prijetna ali zelo nevarna oseba ali za zaščito življenja, prostovoljno izgnanstvo je bilo način za dosego dobrih dogovorov med obema stranema. V sentimentalnem delu je izgnanstvo poklicano kot pozaba na ljubljenega ali družinskega člana.

V političnem izgnanstvu se je treba preganjati domovine zaradi preganjanja in življenja v resni nevarnosti. Deportacija je še ena oblika izgnanstva, tudi iz političnih razlogov, da jih zaradi neobstoja predpisov in statusa nezakonitega priseljevanja vrnejo v domovino. Tudi zaradi verskih, narodnostnih ali suženjskih vzrokov so vzroki izgnanstva ali deportacije, tako je v verskem izgnanstvu v Bibliji omenjeno, da so bili Judje prisiljeni v Babilon. Preživeli so tri faze z Nebukadnezarjem leta 697 pred našim štetjem, s padcem mesta Jeruzalem leta 586 pred našim štetjem in leta 582 pred našim štetjem, ko je bilo njihovo negotovo življenje nevzdržno in so se morali zateči v Egipt.

Izgnanci ali begunci postanejo ljudje nizkega statusa zaradi majhnega pridobivanja bogastva, ki ga imajo ob odhodu iz svoje države, ki so premeščeni v drugorazredne državljane in povzročajo trpljenje brez državljanstva, da bi jih zaščitili, brez kralja ali kraljestva neodvisnosti, niti nimajo svoje zemlje. V religioznem izgnanstvu govorijo o izgnanstvu grešnika, saj so temeljile na prerokbah, da je neozdravljiva sprevrženost človeka s seboj prinesla zlo, kjer je živel, najsi bo to ljudstvo ali narod, ki mu je dal zavetje, s čimer je podtaknil telesno kaznovanje za vzemi zlo iz njega; če ni bil priznan greh, doseči kesanje in odpuščanje posameznika ter tako najti moč za reševanje življenja.