Humanistične vede

Kaj je hinduizem? »Njegova opredelitev in pomen

Anonim

Izraz "hindujski" izhaja iz reke ali kompleksne reke severozahoda Sindhu, to je sanskrtska beseda, ki so jo uporabljali prebivalci regije, Arijci v drugem tisočletju pred našim štetjem, kasnejši migranti in napadalci, Perzijci v stoletju VI pr. N. Št. Grki iz četrtega stoletja pred našim štetjem in muslimani iz osmega stoletja n.št., ki ga nato uporabljajo za Zemljo in njene ljudi.

Ljudje pa so ta izraz uporabljali za razlikovanje od privržencev drugih tradicij, zlasti muslimanov (Yavannas), v Kašmirju in Bengaliji. Takrat je beseda morda preprosto označevala nekatere skupine, ki so jih združevale kultivacijske prakse: na primer sežiganje mrtvih in način kuhanja. "Ism" je bil "hindujščini" dodan šele v 19. stoletju v okviru britanskega kolonializma in misijonarske dejavnosti.

Za izvor v "hindujski" kulture so samo na ta način, politično in geografsko, zdaj je terminologija široko sprejeta, čeprav vsaka definicija je veliko razprav. Na nek način je res, da je hinduizem religija nedavnega izvora in da celo njegove oblikovalne korenine segajo tisoče let nazaj.

Nekateri trdijo, da je "rojen hindujac", zdaj pa je veliko takih, ki niso hindujci indijskega porekla, drugi trdijo, da je ta značilnost osrednje prepričanje v neosebnega vrhovnika, vendar je opisal dolge zapiske velikega pomena pri čaščenju osebnega Boga; tujci pogosto trdijo, da so politeistični hindujci, vendar mnogi privrženci trdijo, da so monoteistični.

Nekateri hindujci opredeljujejo ortodoksijo kot skladnost z nauki vedskih besedil (štirih Ved in njihovih dodatkov); drugi pa svojo tradicijo poistovetijo s " Sanatana Dharmo ", večnim redom vedenja, ki presega vsako specifično telo svete literature. Znanstveniki včasih opozarjajo na kastni sistem kot na značilnost, vendar mnogi hindujci takšno prakso vidijo zgolj kot družbeni pojav ali odstopanje od svojih prvotnih naukov; Hinduizma tudi ni mogoče opredeliti v skladu z nekaterimi koncepti: na primer verovanjem v karmo in samsaro (reinkarnacija), ker tudi džainisti, siki in budisti (na kvalificiran način) sprejemajo nauk.