Humanistične vede

Kaj je idealizem? »Njegova opredelitev in pomen

Anonim

Idealizem je težnja po idealizaciji resničnosti, po drugi strani pa filozofsko stališče potrjuje, da je zunanji svet ideja, ki izvira iz človekovega uma ali nadnaravnega bitja. Z drugimi besedami, nanaša se na vse teorije, ki pravijo, da zunanji svet ne obstaja neodvisno od človeškega uma.

Kar zadeva etimologijo besede, ko govorimo o idealizmu, omenimo nagnjenost k predstavitvi stvari kot popolne ali boljše, kot so v resnici. Odzove se na psihični proces, ki teži k raziskovanju nečesa ali nekoga, lastnosti, ki jih na nek način nima.

V idealizmu se jaz šteje za avtentični sestavni dejavnik resničnosti, vrednote iracionalnega, občutka in tradicije pa so povzdignjene. Ta idealistična teorija je nasprotje materialistične teorije. Kajti materialna narava ni nič drugega kot Ne-Jaz, ki ga Jaz postavi kot posledico svoje notranje dinamike.

Celotna resnična struktura izhaja iz dialektične igre med Jazom in njegovimi manifestacijami, igre, ki jo vodi moralnost dolžnosti, saj so navsezadnje pojavi le "senzibilizirani materiali dolžnosti".

Idealizem je v svoji najbolj radikalni in pogosto zavrnjeni obliki enakovreden solipsizmu; kar je metafizično prepričanje, da je edino, v kar je lahko človek prepričan, obstoj lastnega uma, resničnost, ki ga očitno obdaja, pa je neznanstvena in ne sme biti več kot del lastnih duševnih stanj.

Idealist pa na običajen način v celoti prepozna zunanji ali naravni svet in se izogiba trditvam, da ga je mogoče zmanjšati na zgolj razmišljanje.

Obstajata dve glavni sorti idealizma: objektivni in subjektivni. Cilj idealizem meni, da obstajajo ideje, ki jih sami in se lahko samo učijo in odkrijte jih. Teorije te sorte vključujejo teorije Platona, Leibniza, Hegla, Bolzana, Diltheya in Fregeja.

Subjektivni idealizem trdi, da obstajajo ideje le v mislih subjekta; da ni avtonomnega zunanjega sveta. Obstajajo teorije Berkeleyja, Kanta, Fichteja, Macha, Cassirerja in Collingwooda.

Treba je opozoriti, da znanost in tehnologija ne odobravata nobene različice idealizma; oba prevzemata zunanji svet in ga zato raziskujeta in spreminjata.