Znanost

Kaj je mangrova? »Njegova opredelitev in pomen

Anonim

Gozdni rastlinski gozdovi, odporni na sol, za katere je značilna njihova skupna sposobnost rasti in uspevanja ob zaščitenih obalnih vodah, ki jih pogosto najdemo med anaerobnimi slanimi usedlinami.

Te ekosisteme pogosto imenujejo tudi hidrofilni gozdovi, ker so zaradi svoje obalne lege vedno v neposrednem stiku z vodnimi telesi morskega izvora v kombinaciji z vodo, ki prihaja skozi odtok ali izliv rek. Njene meje določajo temperature. Ločujeta se dve glavni distribucijski coni: zahodna, ki vključuje Zahodno Afriko in obale Amerike in Karibov ter vzhodna cona, ki vključuje Vzhodno Afriko, Južno Azijo in Tihi ocean, vključno z Oceanijo in Avstralijo, in kjer je prebivalstvo koncentrirano. večja raznolikost.

So prevladujejo skupine običajno drevesne vrste, ki so razvile fiziološke, reproduktivne in strukturne prilagoditve, ki jim omogočajo, da se naselijo nestabilne podlage in poplavljenih območij, pod pogojem, da spremembe v plime tropskih in subtropskih obalah zaščiteni pred valovi.

Mangrove po vsem svetu zavzemajo približno 16.530.000 hektarjev, od tega 5.831.000 hektarjev. So v Latinski Ameriki in na Karibih, ali 35,3% celotne površine. Največji podaljški so v Braziliji in Mehiki. Po popisu oddelka za naravne in okoljske vire v Portoriku je bilo opisanih 119 območij mangrov s povprečno 22.971 hektarjev. Mangrova Piñones v Loízi je najobsežnejša s 5.165,2. Cuerdas, Puerto Medio Mundo v Ceibi in La Parguera predstavljata drugo in tretjo mangrovo goro v podaljških 1.258,0 oziroma 1.045,8 vrvic.

Ta ekosistem izstopa po visoki produktivnosti in proizvodnji organskih snovi. Spodbujajo biotsko raznovrstnost, saj njihove potopljene korenine zagotavljajo življenjski prostor in zatočišče za bogato favno rib, sesalcev in nevretenčarjev. Mangrove imajo tako ekološko kot ekonomsko vrednost, saj so drevesnice za številne ribe in školjke. Mnoge od teh vrst se rodijo v bližnjih ekosistemih, kot so morske alge ali koralni grebeni, njihove ličinke in nedorasle vrste pa se razvijejo pod njihovimi koreninami. Zato so za človeka bistveni, saj zagotavljajo trajnost ribiške industrije.