Humanistične vede

Kaj je moralna obveznost? »Njegova opredelitev in pomen

Anonim

Moralna obveznost izhaja iz vpliva razuma na voljo, kadar je pred vrednoto. To kaže, da ta obveznost ne izvira iz pritiska, ki ga družba lahko izvaja na osebo, še manj pa iz strahu, da bo sankcionirana ali kaznovana, če ne bo upoštevala uveljavljenih norm. Moralna obveznost ni posledica pritiska okolja.

Ko človek s svojim sklepanjem vidi vrednostni papir, lahko nad njim prevladuje ta vrednost, kar pomeni, da razum nakazuje volji izvršitev omenjenega zavarovanja. Na primer, oseba se lahko počuti polno poštenosti, zato ga bo razum vedno vodil po tej poti, na dan, ko se bo ta oseba znašla v položaju, ki ogroža omenjeno vrednost (ima možnost, da vzame denar, ki ni njegova last), mora izbrati, ali sledite poti prave stvari ali če ne izpolnite svoje moralne obveznosti.

Kot je razvidno, je moralna obveznost vrsta zahteve, ki se nanaša na razum in temelji na pošteni vrednosti, vendar izhaja iz globine bivanja: iz lastne misli. Kar pomeni, da gre za samostojno obveznost.

Pomembno je razumeti, da obveznost predvideva popolno izpolnitev nečesa. Medtem ko je morala opraviti z navadami, ki jih družba šteje za dobre in katere bodo tiste, ki bodo usmerjale ravnanje ljudi v družbi.

Vedenje kot moralni dejavnik je obvezno, oseba je zavezana ravnanju v skladu s pravili in se mora poskušati izogibati prepovedanim dejanjem. Moralno vedenje ljudem vsadi dolžnosti, saj vsako pravilo temelji na dolžnosti. Oseba in volja iste osebe sta avtonomni, kar pomeni, da lahko vsak subjekt izbira med različnimi možnostmi. Moralni zakoni morajo biti v skladu z notranjim načelom ali idejo posameznika in ne zaradi socialne obravnave.

Nekateri dejavniki pojasnjujejo, kaj pomeni moralna obveznost, so:

  • Izobraževanje: način, kako se oseba izobražuje, omogoča obstoj ideje o normativih, vedenjih, dolžnostih in načinih življenja.
  • Družba: družba je odločilni dejavnik, kaj pomenijo moralne obveznosti, saj predstavlja vidike, ki na koncu ustvarjajo oblike vedenja. Družba kot taka je sestavljena iz najrazličnejših načinov življenja, prepričanj, različnih vrst vedenja in načinov razmišljanja. Zato ima posameznik možnost, da izbere tisto, za katero meni, da je za njegovo udobje pravilna in ustreza njegovim prepričanjem in načinu delovanja.