Izraz dobi poseben pomen glede na vsako versko prepričanje, ki ga ima oseba, ker ji je vsaka religija dala svoj pomen in simboliko, ki jo predstavlja. Vendar imajo vse religije, ki ga praznujejo, več skupnih točk in to je, da binkošti pomenijo praznik, praznovanje, ki poteka petdeseti dan po veliki noči.
Še ena skupna točka med religijami je slika, ki označuje ali simbolizira praznovanje: Sveti Duh (tretja oseba Svete Trojice).
Tako je za katoliško cerkev binkošti praznik, ki se zgodi dan po velikonočnem vstajenju Jezusa Kristusa, ki je na zadnji večerji svojim apostolom obljubil, da bo Sveti Duh prišel na zemljo.
Zato ta dan praznuje prihod na svet Svetega Duha, dogodek, ki je bil opisan v Bibliji, kot tisti trenutek, ko so bili vsi učenci z Marijo zbrani na enem mestu in je nenadoma sunek vetra prišel iz nebes Ognjeni "jeziki" so se prižgali nad glavami prisotnih, ki so začeli govoriti v drugih jezikih. To pomeni, da jim je Sveti Duh dal pravico, da se izrazijo, da se nehajo skrivati in svoje znanje o Bogu delijo s smrtniki, kar predstavlja rojstvo cerkve.
Na ta način Katoliška cerkev daje vlogo vodnika svoje in vseh krščenih Svetemu Duhu.
Binkošti so tretji najpomembnejši dogodek v letu za katolike, po Jezusovem rojstvu (božič) in veliki noči.
Po drugi strani pa so Judje, ki so binkošti sprva poznali kot "praznik sedmih tednov", v katerem so se Bogu zahvalili za sadove, pridobljene z letino. Kasneje se je pomen spremenil in binkošti so začeli predstavljati dan, ko je bil zakon (zapovedi) dan Mojzesu na gori Sinaj (Izrael), kar se zgodi petdeset dni po izseljevanju iz Egipta. Za Jude je ta dan znan tudi kot Shavuot.
Prav tako pravoslavne cerkve praznujejo binkošti in se praznovanju pridružijo s "praznikom Svete Trojice ali treh božanskih oseb", ki so Oče, Sin in Sveti Duh.
Binkošti so praznik, ki v nobeni od religij nima določenega dneva v koledarju, saj se praznuje glede na liturgično leto, ki teče.
