Ko govorimo o tem, kaj je psihobiologija, se nanaša na preučevanje vedenja živali in ljudi z biološkega vidika. Živa bitja, ki se lahko učijo na tem področju, so sesalci (vključno z ljudmi) in ptice. Ta je prepoznana predvsem kot biološka znanost in nato kot družbena znanost, ki poudarja preučevanje vedenja in drugih procesov uma.

Kaj je psihobiologija

Kazalo

Znanost preučuje vedenje ljudi in živali z biološke perspektive, pri kateri bo vedenje aktivno in prilagodljivo v okolju, ko se bo lahko razvijalo. Ta veda poleg vedenja preučuje tudi duševne procese, izkušnje in odnose, ki jih imajo z možganskimi pojavi. Zahvaljujoč njej je mogoče predvideti vedenje, ki ga bo posameznik imel v določenih že preučenih pogojih.

Definicija psihobiologije ugotavlja, da njeni problemi vključujejo vedenjska dejstva in možganske procese. Ta znanost uporablja nevroznanost, zato vključuje fiziko in kemijo ter matematiko in biologijo. Z drugimi besedami, preučuje duševne procese, ki se pojavijo v možganih, organu, ki ga je mogoče preučevati z vidika biologije.

Značilnosti vedenja med vrstami se razlikujejo glede na nekatere dejavnike:

• Filogenetski, ki se nanaša na evolucijsko zgodovino vrste in prilagoditve, ki jih je dosegla za preživetje.
• Ontogenetska, ki je interakcija med genetskimi lastnostmi in okoljem.
• Epigenetske, ki so povezane z okoliščinami, ki jih je preživela v svojem življenju od brejosti.

Med vejami, ki so povezane s psihologijo, spadajo biheviorizem, mentaliteta in psihobiologija, slednja ima največ znanstvenega sklepa. Razmerja med miselnimi procesi in vedenjem predmeta preučevanja na tem področju so vzbudila zanimanje strokovnjakov s področja psihologije, filozofije, nevrologov, teologov in strokovnjakov na področju kognitivnih znanosti.

Kot je znana tudi ta znanost, biopsihologijo dopolnjujejo različna področja psihobiologije, na katerih jih je mogoče rešiti:

• Genetika vedenja (vpliv genov).
• Razvojna psihobiologija (neposredne interakcije okolja v vedenju).
• Fiziološka psihologija (fiziološke spremembe, ki se pojavijo med vedenjem).
• Nevropsihologija (živčne strukture, povezane z nekaterimi miselnih procesov).
• Sociobiologija (biološke osnove družbenega vedenja).
• Etologija (vedenjske opazovanje pod naravnimi pogoji).
• Psihofiziologija (opisana kasneje).

Cilji psihobiologije

Cilji koncepta psihobiologije so naslednji:

• Skuša opisati vedenje in ga razkriti nevrološko, razložiti s temelji.
• Napovedujte duševne in vedenjske dogodke z ustvarjanjem teorij, ki temeljijo na biologiji.
• Ugotovite, kateri biološki vidiki vplivajo na vedenje posameznika in na kakšen način je vplival evolucijski vidik.
• Z osnovnimi in uporabnimi raziskavami skuša zadovoljiti radovednost študenta in ustvariti posebne koristi za prebivalstvo.
• Zajemajte teme, povezane z umom in njegovim fizičnim delovanjem, kot so: razvoj možganov, njegovo delovanje in živčni sistem, razumevanje zaznavanja in čutov.
• Preučite osnovno vedenje, kot sta spol in razmnoževanje.
• Analizirajte odvisnosti z vidika učinkov psihotropnih snovi na telo in vedenje.
• Razumevanje procesov poučevanja in učenja za izboljšanje strategij obeh procesov.

Metodologija psihobiologije

Metoda, ki se uporablja za psihobiologijo, je znanstvena, zlasti za nevroznanost, psihofiziologijo in biheviorizem. Temelji na znanstveni metodi, ker ima opazovane možganske procese in ga dopolnjuje eksperimentalna metoda.

Izvor psihobiologije

V starih časih možgani niso bili prepoznani kot izvor vedenja in izkušenj. Vendar je v 6. stoletju grški filozof Alcmaeon iz Crotone (6. stoletje) odkril, da so v teh organih dejavnosti misli, vendar je bilo to sprejeto šele mnogo let kasneje.

S prihodom električne energije v 18. stoletju so začeli opazovati to vrsto energije, zaradi česar so takratni znanstveniki pomislili, da so se možgani morda aktivirali na enak način, s čimer so prišli do zaključka po število poskusov, da je živčna energija električna. Ugotovljeno je bilo tudi, da so možgani pomemben del

vezja, ki je telo živega bitja.

V devetnajstem stoletju je Charles Darwin (1809-1882) v svojem delu "Izvor vrst" opisal vpliv okolja na spremembe v nekaterih vidikih. V 20. stoletju je znanstvena psihologija začela zapolnjevati prazne prostore in po zaslugi tehnologije dodajala študije o nevronih in načelih psihologije, v katerih je bila razložena vloga vedenja za prilagajanje z živčnim poreklom.

Tako znanstvena psihologija, biologija, genetika, etologija in nevroznanost odpirajo pot tej specifični veji, saj združuje strukturo živčnega sistema, ki posega v vedenje in v njem povzroča evolucijske spremembe, ob upoštevanju Življenjski prostor.

Značilnosti psihobiologije

Obstajajo značilnosti, ki pojasnjujejo, kaj je psihobiologija:

• Dodajte še težave mentalitete in biheviorizma.
• Ne upošteva vprašanj o tem, kje je zavest med spanjem, komo in smrtjo.
• Medtem ko je mentaliteto izpustil evolucijski biološki vidik, psihobiologija temu vidiku namenja posebno pozornost.
• Postavljajo se vprašanja o tem, v kateri točki življenja in razvoja posameznika se rodi zavest.
• Izprašuje in išče odgovore o možganski aktivnosti, razvoju jezika in sklepanju.

Kaj je psihobiologija čustev

To skuša razkriti, kako čustva izvirajo iz človeka, in razjasniti njihov pomen. Pomembno je razlikovati čustva od občutkov, pri čemer prve razumemo kot fizično manifestacijo, medtem ko se drugi nanašajo na občutek ter zavestno in individualno izkušnjo, ki jo človek reagira na čustvo in njegov učinek na telo.

Prilagodljivi razvoj živih bitij, je dovoljeno, da imajo visok občutek za preživetje, in Psihobiologija čustev pojasnjuje, kako čustva in občutki dajejo možnost, da se hitro odzove na, na primer, nevarne situacije za vrste.

Po mnenju strokovnjakov na tem področju obstaja šest osnovnih čustev: gnus, ki je najmanj prijeten, omogoča pogojevanje vedenja ob nečem, kar povzroča gnus, zlasti nekaj hrane; strah, ki ga povzroča nevarnost ali grožnja in ščiti posameznika pred nevarnimi situacijami; žalost, ki je povezana z bolečino in izgubo; presenečenje je kratkotrajno čustvo in je pred nekaterimi drugimi čustvi; veselje, ki izraža dobro počutje; in jeza, ki je čustvo jeze, nemoči.

Kasneje pa so avtorji čustva zmanjšali na štiri: veselje; žalost; jeza skupaj z gnusom; in preseneti s strahom. To je posledica obraznih izrazov, ki jih ustvarjajo, v katerih jeza in gnus delita značilnosti, pa tudi presenečenje in strah.

Razlike med psihobiologijo in psihofiziologijo

Psihofiziologijo razumemo kot znanost, ki preučuje fiziologijo psiholoških procesov, torej fizične procese telesa, zlasti možganov, kot odziv na vedenjske odzive.

Med razlikami med psihobiologijo in psihofiziologijo lahko opazimo naslednje:

Psihobiologija	Psihofiziologija
Preučite biološke osnove vedenja	Preučite fiziološke osnove vedenja in razmerje med tem, zakaj v človeku obstaja določen strah in kaj ga v telesu proizvaja.
Upošteva evolucijo, genetiko, izkušnje in interakcijo živih bitij.	Osredotoča se na učinke posameznikovega centralnega živčnega sistema na fizično manifestacijo lastnega vedenja.
Povezano z etologijo, biheviorizmom in nevroznanostjo.	Povezano z nevroznanostjo in socialno nevroznanostjo (razmerje med psihološkimi dogodki in možganskimi odzivi).
Preučite odnos okolja pri evoluciji vedenja.	Preučite, kaj um ustvari o fizičnem stanju.

Poleg tega je psihofiziologija povezana s psihosomatsko medicinsko disciplino; za njegovo merjenje se uporabljajo električni in bioelektrični signali iz možganov; pomembno je omeniti tudi, da je to veja psihobiologije.

Pogosta vprašanja o psihobiologiji

Kaj se imenuje psihobiologija?

Psihologija in biologija sta različni veji, ki sta bili združeni za razumevanje človeškega vedenja z biološke perspektive. Psihobiologija je odgovorna za preučevanje evolucije možganov, razumevanje zaznavnih in senzoričnih procesov, razvoj in delovanje živčnega sistema ter osnovno vedenje, kot sta spol ali reprodukcija. Ta disciplina je omogočila vpogled v različne motnje, kot sta shizofrenija in avtizem.

Kaj je glavni cilj psihobiologije?

Njegov glavni cilj je prikazati vse biološke procese in sisteme, ki sodelujejo pri človeškem vedenju, in razložiti, kako so bili sestavljeni z naravno selekcijo skozi filogenijo, vendar ni omejen zgolj na vedenj, saj skuša graditi tudi teorije, ki so sposobne napovedovanja duševnih in vedenjskih dogodkov v biološkem smislu.

Čemu služi vedenjska psihobiologija?

Z izobraževalnega vidika služi razumevanju učnih procesov in ponuja smernice, ki lahko izboljšajo omenjeni proces. Od rojstva so ljudje programirani za učenje čustev in zahvaljujoč psihobiologiji so ta čustvena stanja mogoče razlagati.

Kakšen je izvor psihobiologije?

Natančen datum, ko se je ta znanost rodila, ni znan, vendar je postala pomembna nevroznanstvena disciplina okoli dvajsetega stoletja, zahvaljujoč objavi knjige Donald Hebb z naslovom "Vedenjska organizacija".

Sta biopsihologija in psihobiologija enaka?

Psihobiologija je znana tudi kot biopsihologija in je veda, ki je odgovorna za preučevanje človeškega vedenja z biološkega vidika, poleg tega pa omogoča vzpostavitev aktivnega odnosa z okoljem.