Humanistične vede

Kaj je sprava? »Njegova opredelitev in pomen

Anonim

Na splošno sprava pomeni ponovno pridobitev prijateljstva, ljubezni in razumevanja med dvema ali več spornimi stranmi. Beseda sprava izhaja iz latinske besede "pomiriti", kar pomeni "spraviti, okrevati". Sprva se je ta izraz uporabljal za povezavo med Bogom in ljudmi, kar je privedlo do preobrazbe v načinu medsebojnega povezovanja moških.

Strokovnjaki za konfliktologijo menijo, da sprava predstavlja proces, v katerem strani, ki sodelujejo v konfliktu, začnejo odnos, ki jih pripelje do komunikacije, v kateri se prepoznajo napake in vzpostavijo podlage za domnevni dogovor.

S spravo se rešijo zmožnosti, ki izhajajo iz odpuščanja in razumevanja dejstev ter ponovne vzpostavitve čustvenih sposobnosti.

Ta sprava je nekaj, kar se veliko zgodi v parih. Običajno se v vsaki zvezi pojavijo prepiri, nesporazumi, trenutki krize in oddaljenosti. Pomembno je, da se vsaka od strank zamisli nad dogajanjem, se nauči odpuščati in si prizadeva za spravo z drugo. Sprava prikaže sposobnost človeka, da objektivno ceni odnos in daje vrednost vsem dobrim in čudovitim stvarem, ki so jih vpleteni doživeli.

Kadar je v ljubezni resnična ljubezen, ki obstaja, je razdalja nekaj, kar povzroča nelagodje in tesnobo. Sprava pomeni drugo priložnost tistim, ki si želijo miru, ljubezni in tako lahko živijo v občestvu z drugimi.

V verskem smislu je sprava eno izmed katoliških znamenj, ki skuša vrniti v cerkev vse tiste, ki so se iz določenih razlogov oddaljili od svojih naukov. Za cerkev je sprava zakrament preobrazbe, odpuščanja; lepo dejanje približevanja z Jezusom, ki pomeni vrnitev k Očetu za človeka, ki se je oddaljil od njega.

Po katoliški veri sprava obsega pet stopenj:

  • Preizkus vesti: gre za povzetek, ki je narejen znotraj grehov.
  • Kesanje: je čutiti krivdo za storjene grehe.
  • Skrušenost: gre za namen kompenzirati vse, kar je bilo v življenju storjeno negativno, za vse storjene grehe in jih ne ponavljati.
  • Izpoved: na tej stopnji se grehi manifestirajo pred duhovnikom, ki je po katoliškem nauku oseba, ki ima moč odpuščati grehe. Duhovniki nikoli ne morejo razkriti, kaj je rečeno pri spovedi.