Republika je politični sistem, ki temelji na vladavini prava in enakost pred njo in poteka na ta način in z vsemi, ki niso kraljevskih režimov, ki se nanašajo na politično telo družbe in javnega vzrok. To bo najvišji organ, ki bo funkcije opravljal določen čas in ga bodo izvolili vsi državljani bodisi neposredno bodisi prek nacionalnega parlamenta.
Kaj je republika
Kazalo
Ta je opredeljen kot sistem organizacije države, katerega največjo oblast izberejo prebivalci te države z glasovanjem (neposredno, na svobodnih volitvah, kjer je glas tajni) ali pa parlament, poslanska zbornica ali senat., katerih člani so ljudsko izvoljeni. Vodja države ali predsednik je dolžan svoje funkcije opravljati omejeno obdobje.
Etimologija besede republika izhaja iz latinščine respublĭca, kar pomeni »javna stvar«, »stvar ljudstva«, povezana z javnostjo ali zadevami ljudi.
Zgodovina republik
V starodavni Grčiji je filozof objavil Platonovo republiko (427–347 pr. N. Št.). To delo je obsegalo 10 knjig, v katerih so razpravljali o vprašanjih, uokvirjenih s pravico, in predlagali so idealno mesto, katerega oblika vladavine je temeljila na filozofskih načelih. Toda temeljne stebre republike je razkril filozof, logik in znanstvenik Aristotel, rojen leta 384, napisan v 200 razpravah, od katerih je prispelo le 31.
Vendar pa republika kot taka izvira iz antičnega Rima leta 509 pr. po padcu monarhije z vzponom Rimljanov proti kralju Luciju Tarkviniju, takrat je bila ustanovljena Rimska republika. Načeloma so prvi ubogali nekatere privilegirane manjšine, ki so bile tiste, ki so dejansko imele oblast.
V času Rimskega cesarstva so bili časi, ko sta monarhija in republika prevladovali kot sistem upravljanja izmenično. V obdobjih republik antične Grčije je suženjstvo še vedno obstajalo in tisti, ki so izvajali oblast, so bile plemiške vojaške skupine. Prihod sistema kot takega se je zgodil, ko so v 18. stoletju padle evropske absolutistične monarhije, kjer je vlada republike ostala, tako da je ljudi upoštevala pri volitvah tistih, ki so jim vladali.
Eden prvih tovrstnih političnih sistemov je bil sistem Združenih držav Amerike po koncu vojne za neodvisnost, ki se je končala leta 1783. Načeloma je bila konfederacija, kasneje pa je bila preoblikovana v svobodno zvezno republiko z temelji na njeni ustavi, v kateri je bila ločitev oblasti prvič doživeta.
Prva španska republika je imela kratko obdobje, od februarja 1873, ko je odstopil savojski kralj Amadeo I. (1845-1890). Ta je predlagal različne modele, ki imajo nedoločen model kot zavezništvo med republikanci in radikali. Za to obdobje so bili značilni številni zapleti na socialnem, gospodarskem in političnem področju.
Prva republika Mehika je bila federalistična in je bila ustanovljena novembra 1823, ki je prav tako utrpela socialne in ekonomske nestabilnosti ter nasilne scenarije. Zanj sta bila značilna dva glavna idealistična toka, kot sta centralizem in federalizem. Država je šla skozi fazo, ki se je imenovala za obnovljeno republiko, ki je trajala med letoma 1867 in 1876, na koncu imperija Maximiliano de Habsburgo (1832-1867), v katerem je bila republika obnovljena po rokah Benita Juáreza (1806- 1872) in Sebastián Lerdo de Tejada (1823-1889), ki sta začela graditi modernejši narod. Po obnovljeni republiki bi prišel porfiriatoObdobje, v katerem je bila Mehika pod nadzorom vojske Porfirio Díaz (1830-1915), ki se je končalo zaradi izbruha revolucije.
Treba je opozoriti, da so bile skozi zgodovino vlade, ki so se imenovale republike in niso spoštovale človekovih pravic. Na primer Kitajska, ki jo nadzira država; Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR), kjer se je zgodilo kaj podobnega; in islamske republike, katerih nadzor temelji na Koranu.
Značilnosti republik
Politika
- Državljani uživajo pravice in dolžnosti brez razlike (pravna država), kar jim daje enakost pred zakonom.
- Obstaja ločitev izvršne, zakonodajne in sodne oblasti, pri kateri ima vsaka samostojnost.
- Zakon je oblikovan na podlagi ustave ali Magna Carte države, slednja pa je nad vsemi veljavnimi zakoni.
- Je nasprotna alternativa tiranskim ali krivičnim vladam, kjer so motiv skupni interes, pravičnost in enakost.
- Diktaturo lahko ustvari na primer enopartijska stranka.
- Dve vrsti korupcije, ki jo priznava, sta oligarhija, to je, ko oblast prebiva v skupini, ki deluje za svoje interese; in despotizem, ki je videz ene same moči, ki nadzoruje javne oblasti.
- Njena vlada gnezdi v institucijah, ki so pridobljene z javnimi pooblastili in so opredeljene v ustavi in drugih statutih.
- Izvršna oblast sprejema odločitve države in bo predstavila predloge za politične projekte v prihodnosti; zakonodajalec bo oblikoval norme, ki bodo urejale vladne ukrepe; sodstvo pa bo zagotovilo skladnost s pravili v okviru Magna Carte ali ustave.
Družba
- Državljani bodo aktivno sodelovali pri volitvah svojih vladarjev s svobodo tajnosti in neposrednega glasovanja, saj lahko državljani na ta način sodelujejo brez pritiska in brez pogojev.
- Na vprašanja so v javnem interesu, da se skupnost integrirana, saj ureja sodelujejo pri oblikovanju zakonodaje skozi njihovo odobritev.
- Iskanje skupnega dobrega, pri katerem imajo vse družbene ravni enake pravice in dolžnosti.
Vrste republik
Demokratične republike
Gre za vrsto republiške vlade, ki se zanaša na ustavo ne glede na politično nestabilnost. Pri tej obliki vladanja so tako ljudje kot vladarji podvrženi enakosti načel, določeni v njihovi ustavi. Vladarji so izvoljeni s splošnim glasovanjem, ki bodo vladali omejeno obdobje.
Posvetne republike
V tej vrsti republike je država brez vsakršnega prepričanja in nad katero nobena verska organizacija ne izvaja oblasti, kar pomeni, da so religije prepuščene presoji vsakega posameznika. Pri tej vrsti vlade se izvaja absolutna suverenost, pri kateri je zakon najvišje načelo, ki ureja javno življenje, pri čemer nad njim ne more biti nobena druga entiteta.
Konfesionalne republike
To je vrsta vlade, ki sprejme določeno vero, ki se bo v tej državi imenovala uradna. Običajno se bo ta vrsta uprave vzpostavila kot posledica kultur in tradicij tega naroda glede prepričanj tega ozemlja, zato se bo pokazala v njegovi vladi. To ne pomeni, da na ozemlju ni svobodnega prepričanja, čeprav bi se lahko primeri pojavili glede na stopnjo strpnosti, ki velja za pripadnike uradne religije.
Zvezne republike
Gre za vladni sistem, za katerega je značilno združevanje družbenih, teritorialnih in političnih enot, ki imajo avtonomijo. Te sestavljajo različne teritorialne in politične organizacije. Vsaka od teh držav republike je pod nadzorom neodvisno od drugih in se lahko imenuje država, regija, provinca ali kanton, ki je pristojna za odločanje o vidikih svojih zakonov.
Centralistične republike
Zanje je značilna centralizacija njihove uprave ali politike, pri kateri ima oblast in odločanje v politični sferi izključno vlada, ki prevzame tudi jurisdikcijo zveznih držav. Ta vrsta doktrine (skoraj izumrla) je motivirana s pomanjkanjem virov v vsaki državi, da bi se lahko vzdržala; potreba po načrtovanju upravljanja te države na makro ravni; ali potreba po obsežnih naložbah, ki bi sesule države republike.
Parlamentarne republike
So tisti, katerih zakonodajno pristojnost izvaja parlament te države. Predsednika republike bodo izbrali na splošnih volitvah ali v parlamentu, vendar je njegov lik praktično reprezentativen in posrednik, saj nima dejanskih pooblastil ali pa so njegove pristojnosti v vsakem primeru omejene. Predsednik vlade je tisti, ki je na čelu uprave in na splošno prihaja iz prejšnje monarhije.
Predsedniške republike
To vrsto vlade urejajo ustave, kot so izvršilna (predsednik, ki bo imel tudi funkcijo šefa države in vlade), zakonodajna (kongres) in sodna. Ljudje z neposrednimi volitvami ljudstvo dosledno upoštevajo volitve predsednika države. Ta sistem ponuja večjo stabilnost kot parlamentarna republika, saj bo predsednik na položaju določen čas, medtem ko bo premierja v določenem trenutku mogoče odstaviti.
Polpredsedniške republike
Znan tudi kot polparlamentarni, zanj je značilno, da ga sestavljajo predsednik, premier in kabinet. Glavo države izvolijo ljudje in sodeluje pri odločitvah; premier (izvoljen v parlamentu) bo delil oblast s predsednikom; kabinet pa izbere predsednik in mora paziti na zakone.
