Demografski prehod predstavlja teorijo, ki se v demografiji pogosto uporablja, ki omogoča razumevanje dveh pojavov: vzrokov, ki so povzročili povečanje svetovnega prebivalstva v zadnjih 200 letih, in pojasnjuje tudi cikel preobrazbe, skozi katerega je morala družba preiti iz biti predindustrijska (odlikujeta jo visoka umrljivost in rodnost), da postane industrijska skupnost, ki jo odlikuje upad obeh stopenj.
To teorijo je predstavil demograf Warren Thompson in analizira, kako smrtnost in rodnost vplivata na celotno populacijo narodov. Namenjen je spremembam vzrokov smrtnosti, kot so bolezni, ki že dolgo vplivajo na določene skupnosti, in pojasnjuje spremembe v njihovem sistemu.
Ta teoretični model je bil ustvarjen na podlagi preučevanja prevladujočih razmer v populacijah Severne Amerike in severnega dela Evrope, začenši z opazovanjem nekaterih pomembnih sprememb v stopnjah rojstva in umrljivosti v industrializiranih skupnostih. Do dvajsetih let prejšnjega stoletja je že bilo objavljeno opozorilo o tem, kako je industrijska revolucija spremenila različna področja vsakdanjega življenja skupnosti in povzročila spremembe na gospodarskem, socialnem in tehnološkem vidiku.
Vendar je okolje, v katerem je bila teorija izvedena, še vedno v veljavi, saj so njene razlage še vedno povezane s številnimi situacijami, ki jih trenutno doživlja nešteto držav. Na primer, večina razvitih držav je že zaključila ta demografski prehod, toda tiste države, ki se še niso mogle razviti, ga še niso dokončale.
Demografski prehod ima na splošno več faz:
- Začetna faza: v tej fazi je za populacije značilna visoka umrljivost in rodnost. To je faza, v kateri je v začetku devetnajstega stoletja ostalo veliko predindustrijskih družb.
- Druga faza: stopnja rodnosti ostaja visoka, stopnja umrljivosti pa hitro pada. Na tej stopnji se začne doživljati izboljšanje zdravja in prehrane.
- Tretja faza: imenovana tudi zrela industrijska faza, zanjo je značilen upad natalitete, medtem ko stopnja umrljivosti še naprej upada. Na tej stopnji prebivalstvo kaže nenadno rast in opazimo lahko ravnovesje med številom umrlih in rojenih.
- Četrta faza: v tej fazi je stopnja umrljivosti in rodnosti izjemno visoka, zato jim uspe doseči ravnotežje.
- Peta faza: v tej fazi so cenjene vse tiste populacije, pri katerih umrljivost presega rodnost.
