Ime vulgate dobi latinska različica svetega svetopisemskega spisa, ki razkriva različne zgodbe iz roke svetega Jeronima, katoliška cerkev pa jo je razglasila za verodostojno, oseba, ki je dosegla ta prevod, je dolga leta za to Delal sem od leta 389 do leta 405 po Kristusu, prevajal sem iz hebrejskega jezika v latinščino, da ga je bilo mogoče razumeti v mnogih delih sveta; dejal prevedena biblija je bil imenovan Vulgate, da je treba upoštevati "priljubljen. "
Jerónimo je pri svojem delu poskušal biti čim bolj zvest hebrejskemu besedilu, ki ga je obdeloval, a kljub temu ima vulgat veliko kontekstualnih napak, prva napaka pa je bila svoboda prevoda, ki ga je naredil ta človek, saj je lahko nekoliko spreminjal kadar se jim je zdel primeren, je torej mogoče šteti, da vulgata ni povsem zvest in natančen prevod, temveč je bila njena struktura nekoliko spremenjena, da je besedam omogočil boljši položaj. Še en kontraproduktiv dobesednemu prevodu iz hebrejščine v latinščino je, da je bila različica, uporabljena za prevod, narejena v enotnem hebrejskem jeziku, zato bi bil latinski prevod že drugič, da bi bile prevedene biblijske besede in sevedanekatere biblične odlomke bi lahko ta težava spremenila ali vplivala nanje.
Številni so rokopisi, ki podpirajo, da vulgata, ki obstaja danes, pravi, da imajo zgodbe, ki so povezane z vsakim rokopisom, drugačno ime, najstarejši med njimi pa je kodeks "Amiatinus", ki je bil napisan v osmem stoletju. Kronološkemu vrstnemu redu sledi kodeks "Fuldensis", ki je bil napisan za leto 545 po Kristusu, in nazadnje "Diatessaron", ki je ključni rokopis evangelija. Čas, ko je bila vulgata večkrat spremenjena, je v srednjem veku pomotoma moški, odgovorni za to delo, v srednjem veku, zlasti ko so ljudje iz samostanov prevajali za evropsko kraljestvo in različne jezike, ki jih je uporabljal.
