Nanaša se na goljufijo, ki je bila storjena zoper davčno upravo države z davčnimi utajami in drugimi nedovoljenimi dejavnostmi, kot je prikrivanje dohodka, da bi se izognili zakonu in pridobili davčne ugodnosti. Davčne goljufije se običajno mešajo z izrazoma "davčna utaja" in "izogibanje davkom", celo nekateri jih običajno uporabljajo kot sopomenke, vendar je resničnost taka, da ima vsaka drugačen pomen, čeprav sta povezani.
Zato moramo biti jasni, kaj vsakega od njih razlikuje, da bomo bolje razumeli, kaj predstavljajo ločeno. Kar zadeva davčno utajo in davčne goljufije, to predstavlja dejanje in dejanje, torej ko govorimo o davčni utaji, se to nanaša na dejavnost, gre za (nezakonito) dejanje, ki se izvaja v upravnem delu organizacije, da bi skrili ali »nadoknadili« količino blaga in dohodka, pridobljenega v poslovnem letu, da bi plačali manj davkov, se pogosto uporablja strategija » črnega denarja «”, Če se izvajajo komercialne dejavnosti in se zaslužek hrani v gotovini, tako da ne pride v nobeno banko in država nima dostopa do informacij o tem delu prejetega dohodka.
Po drugi strani gre za davčne goljufije, kar ustreza dejanju, ko organizacija stori goljufijo pred državno davčno upravo s spremenjenimi dokumenti, s katerimi se želi izogniti davkom. Predstavlja zavajanje naroda, ki ima (tako kot vsak zločin) svoje kazenske posledice.
Po drugi strani obstaja izogibanje davkom, ki se nanaša na ukrepe, ki se sprožijo s pravnimi sredstvi in si prizadevajo za zmanjšanje ali izogibanje plačevanju davkov. V tem primeru se za zakoni skrivajo skozi pravne vrzeli, da bi pridobili davčne ugodnosti in upravičili dejstvo, da ne plačujejo ali plačujejo manj davkov. Zato sedanja "znotraj dovoljenih marž" ne ustreza nezakonitemu davku.
Pri davčnih goljufijah in davčnih utajah je ravno obratno, saj oba predstavljata davčni prekršek, ki ima davčne posledice. V mnogih državah je za tovrstna kazniva dejanja določen mejni znesek, pri katerem se lahko, če obdolženi davkoplačevalec ni plačal zneska, ki je nižji ali enak znesku, določenemu, z zakonom lahko poravna z administrativnim plačilom glob, Zadevna vsota denarja presega mejo, ki jo je država postavila kot mejo, lahko pa se kaznuje s kaznimi, ki določajo skrbniške pravice.
