To je vrsta vodenja, ki ga izvaja oseba, ki upošteva sodelovanje drugih članov, ki sestavljajo organizacijo, sprejema ideje in kritike, ki jih lahko imajo za izboljšanje, poleg tega pa odgovarja na pomisleke, ki jih imajo ljudje pod Imajo svoj položaj, ki med podrejenimi ustvarja zaupanje, kar spodbuja timsko delo in posledično doseganje zastavljenih ciljev.
V podjetju je za to vrsto vodenja značilno spodbujanje sodelovanja zaposlenih pri odločanju, zaradi česar se pri njem počutijo prijetno in da se motivacija za dobro opravljeno delo poveča pri izvajanju ukrepov, se z njimi najprej posvetujejo delavci, da vprašajo za njihovo mnenje, ne da bi bila beseda enega vredna manj kot beseda drugega in kadar vodja lahko ponudi rešitve v primeru, da se z ukrepom ne strinjajo, tako da se ta odločitev demokratično.
Za demokratičnega voditelja je značilno, da prenaša funkcije, zato da bi olajšal delovno obremenitev, ki bi lahko padla nanj, vedno išče način, da se vsi ljudje, ki so pod njegovo odgovornostjo, počutijo udobno s tem, kar se počne in če ne, poskuša prisluhniti, kaj imajo ljudje povedati in nato ponudi svoje možne rešitve, da bi rešil težavo, se vedno zaveda, da vsak od delavcev sodeluje v dejavnostih, ne da bi kakršne koli diskriminacije, vedno prisluhne mnenjem, predlogom in idejam, ki jih lahko prispevajo drugi, ne glede na to, ali se strinja ali ne, in celo spodbuja tovrstno posredovanje.
Za demokratično vodstvo je značilno spodbujanje pobude in ustvarjalnosti drugih ljudi, kar olajša sodelovanje delavcev, ustvarja tudi vez med delavci in vodjo, pomaga rasti in razvoju delavcev podjetja, vse to lahko ugodno za podjetje, saj se zaposleni počutijo udobno in lahko ustvarijo občutek pripadnosti, kar se odraža v rezultatih zaposlenih.
Čeprav to vodstvo velja za eno najboljših, ima tudi nekaj napak, na primer včasih je nemogoče doseči dogovor med dvema ali več strankami glede odločitve, saj tudi če se večina strinja, bo to vedno obstajalo manjšina, ki je ne podpira, če se zaupa delavcem, lahko v določenem trenutku delavci odstopijo od cilja, ki ga je treba doseči, vodja se lahko sooči z ostrimi kritikami in celo stališči zaničevanja, lahko tudi v času določanje cilja zamuja, saj je o njem treba najprej razpravljati, da bi dosegli dogovor.
