Delovna terapija je (po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije) nabor tehnik, metod in ukrepov, ki z dejavnostmi, ki se uporabljajo v terapevtske namene, preprečujejo in ohranjajo zdravje, spodbujajo obnovo funkcije, nadomeščajo onesposobitveni primanjkljaj ovrednoti vedenjske predpostavke in njihov globok pomen za doseganje čim večje samostojnosti in ponovne integracije posameznika v vseh njegovih vidikih: delovnem, duševnem, fizičnem in socialnem.
Za delovno terapijo je značilna izobrazba in rehabilitacija po dejavnosti. Z dnevnimi dejavnostmi (osebna nega, delo in prosti čas) in drugimi globalnimi in analitičnimi vajami terapevt organizira terapijo za izboljšanje sposobnosti delovanja in spretnosti, individualno ali v skupini.
Delovni terapevti, ki se osredotočajo na odrasle, starejše ali otroke, vključno s področjem psihiatrije, nevrologije, revmatologije ali funkcionalne rehabilitacije, opravljajo svoje delo v ustanovah (bolnišnice, rehabilitacijski centri itd.) Ali pa tudi zasebno.
Za ta poklic je značilna tudi uporaba ortotike (pripomočkov, ki se uporabljajo za podporo delovanju živčno-mišično-skeletnega sistema), z zdravniškimi recepti, nasveti o tehničnih pripomočkih za invalide. Delovna terapija igra ključno vlogo pri rehabilitaciji v ekološkem okolju in spodbuja rehabilitacijo z vzpostavitvijo pogojev, ki omogočajo vrnitev k samostojnosti v okviru prevzgoje, tako da se lahko oseba maksimalno samostojno giblje v svojem osebnem, poklicnem dnevniku, prosti čas in dejavnosti v vašem vsakdanjem življenju.
V večini primerov delovni terapevti sodelujejo s psihomotoriko, fizioterapevti, zdravniki (zahteva se recept), medicinskimi sestrami, psihologi, nevropsihologi, socialnimi delavci, patologi.
Poklicno terapevt je zdravstveni delavec, ki utemeljuje svojo prakso na povezavo med človekovo dejavnostjo in zdravjem. Deluje v imenu osebe ali skupine ljudi v zdravstvenem, socialnem, izobraževalnem in poklicnem okolju. Ocenjuje poškodbe, sposobnosti in integriteto osebe ter njene motorične, senzorične, psihološke in kognitivne sposobnosti. Analizira potrebe, življenjske navade, dejavnike okolja, razmere s hendikepom in postavi diagnozo delovne terapije.
Izvaja oskrbo, preventivo, terapevtsko vzgojo, rehabilitacijo, reintegracijo in psihosocialno rehabilitacijo z namenom zmanjševanja in nadomeščanja omejitev in sprememb v dejavnostih, razvijanja, obnavljanja, ohranjanja neodvisnosti, samostojnosti in družbene udeležbe osebe.
